Številni stili WUSHU-ja so se razvili po dveh smernicah. Prva smer dobi ime WEI-CHIA in zajema "trde smeri", ki imajo osnovo v uporabi moči. Druga smer je NEI-CHIA in predstavlja "mehke smeri", ki razvijejo koncept WU-WEI, kar prevedemo "brez akcije" oziroma bolje "brez upora". Predstavlja sposobnost obvladovanja situacije (nasprotnika) brez neposrednega upora, ki pripelje do poraza nasprotnika na način, da nevtraliziramo njegov napad z izmikanjem v krožnem gibanju in na ta način uporabimo proti njemu njegovo lastno silo. Iz trdih stilov, ki so prevladovali v templju budizma Shaolin v Okinawi, se razvije KARATE, katerega je na japonskem razširil GICHIN FUNAKOSHI (1860-1938).

Iz mehkih stilov, ki so prevladovali v taoističnem templju Wutang, se na japonskem razvije ju-jutsu.

Iz njega Jigoro Kano (1860-1938) razvije judo, Morhirei Ueshiba (1883-1969) pa aikido.

Jigoro Kano

Rojen je bil leta 1860 v Mikage pri Kobe. Leta 1871 se je preselil z družino v Tokyo. Zelo inteligenten, obenem pa krhke postave, je bil deležen zbadanja in napadov vrstnikov, katerih se je hotel ubraniti s treningi JU-JUTSA. Zaradi prevelikega nasilja in težavnega treniranja je moral s treningi prenehati. Odločil se je, da bo najprej ojačal svoje telo, zato se je posvetil gimnastiki in baseballu. Leta 1877, ko je pričel študirati na univerzi v Tokyu, se je končno lahko približal ju-jutsu, kateremu se je povsem posvetil. Treniral je zelo trdo. Ker je bil vedno poln ran, so ga klicali MAZILO. Njegova prva učitelja sta bila Hachinosuke Fukuda in Masatomo Iso iz šole TENSHIN-SHIN'YO-RYU.Od njiju je povzel predvsem KATAME-WAZA (parterna tehnika) in ATEMI-WAZA (tehnika udarcev). Po njuni smrti je dobil v last tajne knjige DENSHO. Kasneje je spoznal Tsunetoshi Likubo, učitelja iz šole Kito-ryu, in od njega povzel NAGE-WAZA tehnike (tehnika metov).

Kano je napredoval z izredno lahkoto in spoznaval skrivnosti različnih stilov. Leta 1881 je diplomiral na univerzi in pričel poučevati v šoli plemičev Gakushuin. V letu 1882 je odprl svojo telovadnico s komaj 12 blazinami v templju Eisho in dobil prvih 9 učencev. Tako se je rodila šola KODOKAN, kjer je Kano ustvaril zmes različnih šol JU-JUTSA.

Nov način bojevanja ni bil več le borilna veščina, temveč je dobil vzgojni pomen za telo in duha. Kano je novo veščino poimenoval JUDO (mehka pot). KODOKAN je v kratkem času, z enim pogledom usmerjenim v tradicijo in z drugim v prihodnost, dosegel veliko popularnost, predvsem zaradi pomembnih zmag nad šolami ju-jutsa. Najpomembnejšo zmago je dosegel leta 1886, ko je premagal šolo znanega učitelja Hikosuke Totsuka. V 15. dvobojih je dosegel 13 zmag in 2 neodločena izida. Na podlagi zmag JUDA nad JU-JUTSOM je Kano dobli službo kot trener tokyske policije.

Judo, iz katerega so izločili nevarne elemente, postane tudi del šolskega programa na japonskem, leta 1964 pa judo postane tudi Olimpijski šport.